Kot so navedle države članice EU v Priporočilu Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, je večjezičnost ena od osmih ključnih kompetenc, ki jih posameznik potrebuje za osebnostno izpolnitev, zdrav in trajnosten način življenja, zaposljivost, aktivno državljanstvo in socialno vključevanje.
Vendar še vedno preveč mladih Evropejcev in Evropejk konča šolanje brez praktičnega znanja drugega jezika.
Raziskava EU o znanju jezikov 2011–2012 (izvedena v 14 državah EU) je pokazala, da:
- 42 % testiranih petnajstletnih dijakov dosega raven „samostojnega uporabnika“ (raven B1/B2 skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike) pri prvem tujem jeziku
- 25 % to raven dosega pri drugem tujem jeziku
- 14 % dijakov nima niti osnovnega znanja enega tujega jezika
Zato si je EU za ključno prednostno nalogo zastavila izboljšanje poučevanja in učenja jezikov v zgodnjem otroštvu. Ministri in ministrice EU za izobraževanje so 22. maja 2019 sprejele Priporočilo Sveta o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov.
Pomen zgodnjega učenja jezikov je poudarjen tudi v Priporočilu Sveta o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok.
Izboljšanje jezikovnih kompetenc
Evropska strategija za izboljšanje učenja jezikov je opredeljena v Priporočilu Sveta o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov. V priporočilu so se države članice dogovorile, da si bodo prizadevale za naslednje:
- spodbujati učenje jezikov do konca obveznega izobraževanja, tako da se vsem mladim poleg jezikov šolanja pomaga pridobiti znanje vsaj še enega evropskega jezika
- spodbujati učenje dodatnega (tretjega) jezika do ravni, ki jim omogoča dokaj tekoče sporazumevanje glede na skupni evropski referenčni okvir za jezike Sveta Evrope
- spodbujati razvoj celovitih pristopov za izboljšanje poučevanja in učenja jezikov na nacionalni, regionalni, lokalni in šolski ravni
- uvesti koncept jezikovne ozaveščenosti v izobraževanje in usposabljanje, ki bo zagotavljal vključujoč okvir za učenje jezikov ob upoštevanju jezikovnih kompetenc posameznikov
- zagotoviti, da bo večje število učiteljev jezikov imelo možnost učenja in študija v tujini
- opredeliti in spodbujati inovativne, vključujoče in večjezične pedagoške metode z uporabo evropskih orodij in platform, kot sta School Education Gateway in eTwinning
Delovni dokument služb Komisije vsebuje znanstveno in dejansko ozadje priporočila.
Večjezični razredi
Otroci migrantov prinašajo številne jezike v šolske razrede po vsej EU, kar je lahko prednost za posameznike, šole in družbo.
Na ravni EU se nekaj manj kot 10 % vseh učencev in dijakov uči v jeziku, ki je drugačen od njihove materinščine, vendar se podatki med državami članicami EU močno razlikujejo – od 1 % na Poljskem do 40 % v Luksemburgu.
Ob tem se zastavlja vprašanje, kako najbolje izkoristiti potencial jezikovne raznolikosti EU. Dokazano je, da otroci migrantov običajno dosegajo slabše rezultate v temeljnih spretnostih kot njihovi vrstniki.
Šole morajo na pozitiven način prilagoditi načine poučevanja otrokom iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij ter jim s tem omogočiti dober šolski uspeh v celotnem šolanju.
Teme kot so jezikovna raznolikost, večjezični razredi in krepitev jezikovne ozaveščenosti v šolah so vključene tudi v novo pobudo z naslovom Poti do uspeha v šoli.