Kaj je naš cilj?
Naš cilj je razviti visokošolski sektor, ki bo izkazoval resnično evropsko razsežnost na podlagi skupnih vrednot, pri čemer bosta odličnost in vključenost prepoznavni znak evropskega visokošolskega izobraževanja.
Evropa se lahko opre na raznolik in uspešen visokošolski sektor, ki je globoko zakoreninjen v evropski kulturi. V Evropi je skoraj 5 000 visokošolskih institucij, 17,5 milijona študentov terciarnega izobraževanja, 1,35 milijona ljudi, ki poučujejo v terciarnem izobraževanju, ter 1,17 milijona raziskovalcev.
Različne vrste visokošolskih ustanov, pa naj gre za raziskovalne univerze, tehnološke inštitute, umetniške šole ali visokošolske ustanove za poklicno izobraževanje in usposabljanje, so prepoznavni del našega evropskega načina življenja.
Zakaj je visokošolsko izobraževanje pomembno?
Visokošolski sektor ima edinstven položaj na stičišču izobraževanja, raziskav in inovacij ter koristi družbi in gospodarstvu.
Ima ključno vlogo pri
- uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora (EIP) in evropskega raziskovalnega prostora (ERP) v sinergiji z evropskim visokošolskim prostorom
- oblikovanju trajnostnih in odpornih gospodarstev ter ustvarjanju okolju prijaznejše, bolj vključujoče in bolj digitalne družbe
- zagotavljanju odličnih zaposlitvenih možnosti visoko usposobljenim Evropejcem in angažiranim državljanom, ki sodelujejo v demokratičnem življenju (80 % novih diplomantov s terciarno izobrazbo v EU pridobi zaposlitev v manj kot treh mesecih po diplomi)
Ker Evropa potrebuje več visoko izobraženega kadra, so si države članice EU zastavile cilj, da bi moralo do leta 2030 vsaj 45 % ljudi, starih od 25 do 34 let, pridobiti visokošolsko izobrazbo.
Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju
Kaj počne EU?
Evropska strategija za univerze
Strategija izpostavlja štiri ključne cilje.
Krepitev evropske razsežnosti visokošolskega izobraževanja in raziskav
Izvajanje sklopa vodilnih pobud, da bi postale prepoznaven izraz evropskega pristopa, ki bo imel ustrezno finančno podporo in bo univerzam pomagal pri gradnji mostov in poglabljanju transnacionalnega sodelovanja.
Podpora univerzam pri usmerjanju našega evropskega načina življenja
Podpora univerzam pri zagotavljanju kakovostnih in ustreznih znanj in spretnosti, prilagojenih prihodnjim izzivom, spodbujanje raznolikosti in vključevanja ter spodbujanje in varovanje demokratičnih praks, temeljnih pravic in akademskih vrednot.
Opolnomočenje univerz kot akterjev sprememb v dvojnem zelenem in digitalnem prehodu
Podpora polnemu sodelovanju univerz pri zelenem in digitalnem prehodu. EU bo svoje ambicije glede opremljanja večjega števila mladih in sodelujočih v vseživljenjskem učenju z digitalnimi veščinami ter spretnostmi za zeleni prehod ali glede razvoja zelenih rešitev s tehnološkimi in socialnimi inovacijami izpolnila le, če bo visokošolski sektor ustrezno prispeval k tem ciljem.
Krepitev univerz kot gonilne sile položaja in vodilne vloge Evrope v svetu
Podpora univerzam s tesnejšim mednarodnim sodelovanjem v Evropi in zunaj nje, da se bolj usmerijo navzven in postanejo konkurenčnejše v svetovnem merilu. Tako bo Evropa postala privlačnejša ne le kot študijska destinacija, temveč tudi kot svetovni partner za sodelovanje na področju izobraževanja, raziskav in inovacij.
Izvajanje strategije bodo podpirale štiri vodilne pobude.
- Nadaljnje uvajanje pobude Evropske univerze na 60 evropskih univerz z več kot 500 univerzami do sredine leta 2024 ob podpori programa Erasmus+ z okvirnim proračunom v višini 1,1 milijarde evrov za obdobje 2021–2027. Cilj je razviti in deliti skupno dolgoročno strukturno, trajnostno in sistemsko sodelovanje na področju izobraževanja, raziskav in inovacij ter ustanoviti evropske meduniverzitetne kampuse, v katerih lahko študenti, osebje in raziskovalci iz vseh delov Evrope uživajo nemoteno mobilnost in skupaj ustvarjajo novo znanje prek držav in disciplin.
- Prizadevanja za vzpostavitev pravnega statusa zavezništev visokošolskih institucij do sredine leta 2024.
- Preučiti možnosti in potrebne korake za skupno evropsko diplomo (skupno diplomo na podlagi skupnih evropskih meril) do sredine leta 2024, da se prizna vrednost pridobljenih nadnacionalnih izkušenj visokošolskih študentov, ter zmanjšati birokracijo za izvajanje skupnih programov.
- Razširiti pobudo za evropsko študentsko izkaznico z uvedbo edinstvenega evropskega študentskega identifikatorja, ki bo v letu 2022 na voljo vsem mobilnim študentkam in študentom, do sredine leta 2024 pa vsem študentkam in študentom na univerzah v Evropi, da se olajša mobilnost na vseh ravneh.
Učinkovito izvajanje strategije zahteva usklajenost prednostnih nalog politike in naložb na evropski, nacionalni, regionalni in institucionalni ravni ter tesnejše sodelovanje med državami članicami, visokošolskimi ustanovami in drugimi deležniki.
Evropska strategija za univerze
Predlog priporočila Sveta o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja
Cilj predloga priporočila Sveta o nadnacionalnem sodelovanju je omogočiti globlje in bolj trajnostno nadnacionalno sodelovanje med visokošolskimi ustanovami, obravnavati sedanje izzive ter zagotoviti učinkovitejše izvajanje skupnih izobraževalnih programov in dejavnosti, združevanje zmogljivosti in virov ali podeljevanje skupnih diplom.
Izzivi, ki ovirajo nemoteno sodelovanje, imajo različne vzroke in zahtevajo ukrepanje tako na nacionalni kot evropski ravni.
Predlog priporočila je prvi korak za zagotavljanje rešitev za celoten visokošolski sektor, njegov cilj pa je podpreti prilagajanje visokošolskih ustanov družbi pri vseh njihovih štirih nalogah, tj. izobraževanju, raziskavah, inovacijah in storitvah, ter pozitivno vplivati na družbo in ekosisteme.
Predlog je poziv državam članicam, naj določijo bolj usklajene in združljive prednostne naloge politike ter ustvarijo ustrezne pogoje na nacionalni ravni za omogočanje tesnejšega in trajnostnega nadnacionalnega sodelovanja, učinkovitejše izvajanje skupnih izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti ter orodij evropskega visokošolskega prostora (Bologna) in se zavežejo naložbam na evropski, nacionalni, regionalni in institucionalni ravni.
Cilj priporočila je okrepiti intenzivnost in razširiti obseg transnacionalnega sodelovanja ter neposredno pomagati študentom pri izboljšanju njihovih spretnosti in zaposljivosti z lažjim dostopom do sodobnih in inovativnih nadnacionalnih kampusov, mobilnosti v tujini in transdisciplinarnega učenja.
Nadaljnji ukrepi
Poleg tega bo Komisija še naprej sodelovala z državami članicami in deležniki pri naslednjih ukrepih, da bi dosegli napredek pri preoblikovanju visokega šolstva v EU:
- prizadevanje za avtomatično priznavanje akademskih kvalifikacij
- izboljšanje zagotavljanja kakovosti
- spremljanje diplomantov za boljšo primerljivost rezultatov visokošolskega izobraževanja
- razvoj novih učnih načrtov na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij
- spodbujanje raziskav in inovacij prek Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT)
- razvoj evropskega okvira za privlačne in trajnostne akademske kariere
- razvoj evropskega okvira za raznolikost in vključevanje
- večja podpora za zelena in digitalna znanja in spretnosti
Program Erasmus+
Evropska unija s programoma Erasmus+ in Obzorje 2020 podpira mednarodne izmenjave za študente, univerzitetno osebje in raziskovalce ter strukturirano sodelovanje med visokošolskimi ustanovami in javnimi organi v različnih državah.
Delovna skupina za visokošolsko izobraževanje
V okviru strateškega okvira za evropski izobraževalni prostor je bila za obdobje 2021–2025 ustanovljena nova delovna skupina za visokošolsko izobraževanje. Delovna skupina bo spodbujala sinergije med visokošolskim sektorjem ter ključnimi akterji na področju raziskav in inovacij v okviru evropskega izobraževalnega prostora in evropskega raziskovalnega prostora, hkrati pa zagotavljala skladnost z evropskim visokošolskim prostorom.
Več o delovni skupini za visokošolsko izobraževanje