Zakaj je tako pomembno zagotoviti ustreznost in kakovost visokošolskega izobraževanja
V Evropski uniji primanjkuje znanj in spretnosti, zlasti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT). Na teh področjih so premalo zastopane zlasti ženske.
Zaradi zelenega in digitalnega prehoda družbe se pojavljajo nove potrebe po znanjih in spretnostih. EU mora ukrepati, če želi zagotoviti stalen razvoj znanj in spretnosti in ohraniti konkurenčnost svojega gospodarstva v svetu.
Več ljudi bi bilo treba spodbuditi za študij na področjih, na katerih primanjkuje znanj in spretnosti ter obstaja povpraševanje po delovni sili. Vsi študenti in študentke morajo pridobiti napredne prečne kompetence, ki jih je mogoče uporabiti v najrazličnejših okoljih, na primer kritično mišljenje in sposobnost reševanja problemov. Bistveno je tudi pridobivanje ključnih kompetenc, na primer matematične pismenosti in digitalnih kompetenc.
Razmislek o tem, kako lahko nacionalni visokošolski sistemi študente spodbudijo k razvoju ustreznih znanj in spretnosti, bo pripomogel k osebnemu in poklicnemu razvoju ljudi – dejavnikoma, ki sta pomembna za višjo kakovost življenja.
Kako ukrepa EU
Spodbujanje pristopa STEAM
Evropska komisija si v okviru pristopa STEAM k izobraževanju (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika) prizadeva za razvoj visokošolskih programov za področja STEM in IKT, ki bi bolje ustrezali svojemu namenu.
STEAM je sklop multidisciplinarnih pristopov k izobraževanju, ki odpravlja tradicionalne ovire med predmeti in disciplinami, da bi področja STEM in IKT povezali z umetnostjo, humanistiko in družboslovjem. S tem se spodbuja prenos znanja med področji STEM in drugimi področji. Poleg tega pristop STEAM spodbuja boljšo umestitev področij STEM v politični, okoljski, socialno-ekonomski in kulturni okvir.
Pristopi STEAM se spodbujajo z delom koalicije EU za STEM ter ukrepi programa znanj in spretnosti za Evropo. Koalicija EU za STEM, ki se financira v okviru programa Erasmus+, je vseevropska mreža, ki si prizadeva za boljše izobraževanje na področjih STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika) v Evropi.
Evropska pobuda za spremljanje diplomantov
EU spodbuja države članice, da izboljšajo kakovost in ustreznost visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja z rednim spremljanjem karierne poti diplomantov.
To se spodbuja v okviru evropske pobude za spremljanje diplomantov in prizadevanji, da bi bile zbrane informacije o diplomantih lažje primerljive na evropski ravni.
Spremljanje diplomantov pripomore k:
- izboljšanju izkušnje študentov in opredelitvi priložnosti za bolj učinkovito in relevantno poučevanje in učenje
- odkrivanju neenakosti v izobraževanju in iskanju načinov za njihovo odpravo
- izboljšanju zaposljivosti novih diplomantov z boljšim načrtovanjem spretnosti in usklajevanjem s potrebami delodajalcev, oblikovanjem učnih načrtov in karierno orientacijo
- boljšemu razumevanju vzorcev čezmejne mobilnosti, vključno z nastajajočimi regionalnimi presežki in pomanjkanjem znanj in spretnosti oz. t. i. begom možganov in prilivom možganov
- učinkovitejšim ciljno usmerjenim naložbam v visokošolsko izobraževanje, prilagojeno potrebam družbe, s pristopom na podlagi dokazov
- čim boljši pripravi diplomantov na aktivno državljanstvo
Dosedanji ukrepi na ravni EU
Podpora usklajenemu spremljanju diplomantov
Na podlagi sporočil Komisije Prenovljena agenda za visoko šolstvo ter Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost so države članice EU novembra 2017 sprejele priporočilo Sveta o spremljanju diplomantov.
V tem priporočilu so se zavezale, da bodo (ob podpori Komisije) zbirale primerljive informacije o spremljanju diplomantov v visokošolskem izobraževanju ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju.
Komisija je leta 2020 objavila primerjalno študijo, v kateri je opisala politike in prakse spremljanja diplomantov v državah članicah EU in državah Evropskega gospodarskega prostora (EGP) glede na pet ključnih razsežnosti, opredeljenih v priporočilu Sveta.
Komisija je objavila tudi smernice, v katerih so podrobno opisane dobre prakse za izvedbo raziskav v zvezi z diplomanti in uporabo upravnih podatkov.
Strokovna skupina Komisije za spremljanje diplomantov je med letom 2018 in koncem svojega mandata leta 2020 delovala kot forum za sodelovanje in izmenjavo. V končnem poročilu je objavila priporočila za Komisijo glede prihodnosti evropske pobude za spremljanje diplomantov.
Komisija je leta 2020 izvedla pilotno raziskavo Eurograduate o diplomantih v osmih pilotnih državah (Avstrija, Češka, Grčija, Hrvaška, Litva, Malta, Nemčija in Norveška), v kateri je ocenila in primerjala podatke na nacionalni ravni. V letu 2022 je bila izvedena druga faza pilotne raziskave Eurograduate o visokošolskih diplomantih v 17 državah. Izsledki raziskave bodo snovalcem politik in strokovnjakom za visoko šolstvo zagotovili podrobnejše podatke, ki jih bodo lahko uporabili pri pripravi študijskih načrtov.
Med letoma 2020 in 2021 je Komisija začela izvajati prilagojene dejavnosti za krepitev zmogljivosti v vsaki državi članici EU, da bi nacionalne uprave in raziskovalne skupine pripravila na koordiniran evropski mehanizem za spremljanje diplomantov. Med ukrepi so krepitev odgovornosti deležnikov za projekt spremljanja diplomantov, povečanje informacijskih in statističnih zmogljivosti in podobno.
Naslednji koraki
Na podlagi izmenjav in priporočil strokovne skupine je Komisija leta 2022 vzpostavila evropsko mrežo za spremljanje diplomantov, da bi spodbudila sodelovanje in vzajemno učenje med državami, ki sodelujejo v evropski pobudi za spremljanje diplomantov.
Komisija bo leta 2023 ocenila napredek pri izvajanju priporočila Sveta. Po pričakovanjih se bo spremljanje diplomantov v državah članicah do konca leta 2024 povečalo za 80 %, kar bo zagotovilo primerljive podatke.
Komisija pričakuje, da se bo do leta 2025 spremljanje diplomantov začelo izvajati po vsej Evropi.