Zakaj je zeleno izobraževanje pomembno?
Učenci vseh starosti morajo biti sposobni razvijati znanje, spretnosti in pristope, da bi živeli bolj trajnostno, spremenili vzorce potrošnje in prispevali k bolj zeleni prihodnosti. Izobraževanje in usposabljanje imata ključno vlogo pri podpiranju ljudi pri prehodu od ozaveščenosti o okolju k individualnemu in skupnemu ukrepanju.
Na področju izobraževanja in usposabljanja se po vsej Evropi izvaja vse več pobud in ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami, biotsko raznovrstnostjo in trajnostnostjo. Kljub napredku in vse večjemu javnemu interesu pa učenje za okoljsko trajnostnost še ni sistemska značilnost izobraževalne politike in prakse v EU.
Kaj počne EU?
Evropska komisija obravnava ta vprašanja z vrsto pobud:
- izobraževalna koalicija za podnebje je vse večja skupnost učencev in učiteljev, dejavnih na področju podnebnih sprememb in trajnostnosti
- predlog priporočila Sveta o učenju za okoljsko trajnostnost je namenjen podpori državam članicam pri njihovih prizadevanjih in spodbuditvi sodelovanja na ravni EU na tem področju
- novi evropski kompetenčni okvir za trajnostnost določa znanje, spretnosti in pristope, ki jih bodo učenci vseh starosti potrebovali za zeleni prehod
- pobuda Raziskovalci v šoli mladim raziskovalcem omogoča sodelovanje z učitelji in učenci na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja
- sodelovanje z Evropsko investicijsko banko (EIB), na primer prek programa InvestEU, da se državam članicam omogoči dostop do financiranja za trajnostno izobraževalno infrastrukturo ter razvoj znanj in spretnosti ter pedagogik
- programa Erasmus+ in evropska solidarnostna enota za obdobje 2021–2027 sta postala bolj zelena in digitalna
Strateški okvir za evropski izobraževalni prostor
V sklopu strateškega okvira za evropski izobraževalni prostor (2021–2030) so bile za delo na področju zelenega izobraževanja ustanovljene delovne skupine v sektorjih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokega šolstva in šol. Skupine bodo spodbujale vzajemno učenje ter izmenjavo najboljših praks med državami članicami, Komisijo in organizacijami deležnikov.