Pri tem gre za

• krepitev telesnega in duševnega zdravja
• razvijanje socialnih in čustvenih kompetenc
• krepitev sposobnosti učencev in izobraževalcev za sprejemanje zdravih odločitev
• ustvarjanje podpornih okolij, ki spodbujajo pozitivne odnose, sodelovanje, učenje in osebni razvoj

Dobro počutje ali pozitivno duševno zdravje je dinamično stanje, v katerem lahko posameznik uresničuje svoje potenciale, razvija svoje sposobnosti in se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju.

 Dobro počutje v šoli zajema

• dejavno in smiselno sodelovanje v šolskih in družabnih dejavnostih
• pozitiven občutek identitete, sposobnost obvladovanja misli in čustev, dobro samopodobo, samoučinkovitost in občutek avtonomije
• vzpostavljanje in ohranjanje pozitivnih in podpornih odnosov z učitelji in vrstniki
• občutek varnosti, cenjenosti in spoštovanja
• občutek pripadnosti razredu in šoli

Slabšanje spretnosti in duševnega zdravja

Najnovejši izsledki raziskave v okviru Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA), ki se izvaja pod okriljem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kažejo zaskrbljujoče slabšanje osnovnih spretnosti, narašča pa tudi izpostavljenost učencev vrstniškemu nasilju. Iz podatkov Svetovne zdravstvene organizacije je razvidno, da je duševno zdravje današnjih mladostnikov slabše kot pri prejšnjih generacijah. 

Porast vrstniškega nasilja

Raziskave kažejo, da je vrstniško nasilje (vključno z ustrahovanjem prek spleta) razširjen pojav, ki ima uničujoče posledice za zdravje in šolski uspeh učencev ter povečuje tveganje zgodnjega opuščanja šolanja.

Tveganja za učitelje

Opazno je tudi poslabšanje dobrega počutja učiteljev [pdf], saj se povečujeta izgorelost in stres zaradi novih izzivov, s katerimi se spoprijemajo brez ustreznih virov, usposabljanja in podpore. To ima lahko negativne posledice za zdravje, samoučinkovitost in pedagoške prakse. Ti dejavniki povečujejo verjetnost opuščanja poklica.

Vključitev celotne šole

Vsešolski pristop je eden od učinkovitejših načinov za podpiranje dobrega počutja otrok in mladih.

V strategijah, v katerih se uporablja vsešolski pristop, so šole, družine in skupnosti obravnavane kot medsebojno povezani subjekti ekosistema, ki vplivajo na učence. To pomeni, da se lahko odločitve in ukrepi lahko hkrati izvajajo na več ravneh tega ekosistema.

Pri vsešolskem pristopu se vzpostavlja tesnejše sodelovanje med šolo, lokalno skupnostjo in najrazličnejšimi deležniki, kot so:

• občine 
• zdravstvene in socialne službe 
• mladinske organizacije
• visokošolske ustanove

Z vključevanjem vseh deležnikov šolskega ekosistema v okviru vsešolskega pristopa se lahko rešujejo zapleteni problemi, za katere šola morda nima ustreznega strokovnega znanja. Ti problemi se pogosto pojavljajo zunaj šolskega okolja in lahko vključujejo:

• socialno-ekonomske izzive
• kulturno in rasno diskriminacijo
• travme in negativne izkušnje v otroštvu
• vrstniško nasilje, vključno z ustrahovanjem prek spleta, in druge oblike nasilja

Dodatno gradivo

Cilj pobude Poti do uspeha v šoli je spodbujati boljše učne izide vseh učencev ob hkratnem priznavanju neločljive povezanosti med dobrim počutjem in šolskim uspehom. 

Sklop informativnih pregledov za šole prikazuje različne razsežnosti spodbujanja celostnega in vsešolskega pristopa k dobremu počutju in duševnemu zdravju. 

To delo dopolnjujejo smernice za zagotavljanje dobrega počutja in duševnega zdravja v šoli, ki so bile objavljene leta 2024 in so namenjene oblikovalcem politik, izobraževalcem in vodstvenim delavcem šol. Smernice temeljijo na obsežnem znanju in neposrednih izkušnjah strokovne skupine ter vsebujejo sklop 11 priporočil, ki jih spremljajo nasveti in primeri dobre prakse, ki se lahko uporabijo pri pripravi celovitih in integriranih strategij. V smernicah je veliko pozornosti namenjene preprečevanju in vključevanju skupnosti zunaj šole, zlasti družin, občin in akterjev z drugih področij, kot je zdravstvo.