Okvir politike

Vzhodno partnerstvo je skupna politična pobuda za poglobitev in okrepitev odnosov med Evropsko unijo (EU), njenimi državami članicami in šestimi vzhodnimi partnerskimi državami: Armenijo, Azerbajdžanom, Belorusijo, Gruzijo, Republiko Moldavijo in Ukrajino. 

O vprašanjih politike se razpravlja v okviru štirih tematskih platform: 

• krepitev institucij in dobrega upravljanja
• gospodarski razvoj in tržne priložnosti
• povezljivost, energijska učinkovitost, okolje in podnebne spremembe
• mobilnost in stiki med ljudmi

Dialog o usmeritvi

Izobraževanje, mladi in kultura so obravnavani v okviru platforme 4, ki zajema tudi dialog o politiki na področju migracij, mobilnosti, integriranega upravljanja meja ter raziskav in inovacij. 

Na vrhu vzhodnega partnerstva leta 2017 je bila potrjena posebna skupina za izobraževanje, kulturo in mladino. Svet se v okviru svežnja za mlade in izobraževalnega svežnja osredotoča na izvajanje ciljev 18 in 19 ter vodi razpravo o izobraževanju, kulturi in ustvarjalnih sektorjih, znanjih in spretnostih mladih ter o podjetništvu in zaposljivosti. 

Skupina spodbuja posodabljanje, internacionalizacijo in digitalizacijo (e-učenje) sistemov izobraževanja in usposabljanja. Prav tako se zavzema za priznanje neformalnega izobraževanja ter podpira razvoj kulturnih in ustvarjalnih sektorjev v vzhodnih partnerskih državah. 

Zlasti se ukvarja z naslednjim: 

• podpora in opolnomočenje mladih, tako da se prispeva k oblikovanju vključujoče mladinske politike, ki temelji na dejstvih 
• podpora izobraževanja mladih, usposabljanja in prehoda na delo s pomočjo dialoga o politikah in institucijah ter vzajemnega učenja.

Okvir politike

Kot del okrepljene evropske sosedske politike (ESP), opredeljene v sporočilu iz leta 2011, in pregleda evropske sosedske politike iz leta 2016 je Evropska komisija zavezana, da: 

• podpira posodobitev sistemov visokošolskega izobraževanja
• poveča podporo poučevanju in učni mobilnosti študentov, učiteljev, univerzitetnega osebja in mladih iz držav južnega Sredozemlja

Orodja EU za sodelovanje

Komisija spodbuja cilje za visoko šolstvo, poklicno izobraževanje, usposabljanje in mlade s številnimi programi in pobudami za mednarodno sodelovanje, med drugim:

• s programom  Erasmus + na področju visokošolskega izobraževanja in mladine
• z ukrepi Marie Sklodowska Curie za podporo mobilnosti raziskovalcev
• z Evropsko fundacijo za usposabljanje, katere namen je olajšati reformo sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Okvir politike

Pobuda EU za sodelovanje na področju izobraževanja z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo, Kosovom*, Črno goro in Srbijo se je začela izvajati leta 2012. 

Na rednih ministrskih sestankih so opredeljujejo skupne prednostne naloge, razpravlja se o najnovejših ukrepih politik in reform ter odloča o temah za regionalno sodelovanje s pomočjo EU. 

Deveti ministrski sestanek platforme za izobraževanje in usposabljanje Zahodnega Balkana je potekal po spletu skupaj s platformo za raziskovanje in inovacije 2. decembra 2020. Skupna ministrska platforma je bila v prvi vrsti namenjena razpravi in dogovoru o besedilu nove agende za Zahodni Balkan na področju inovacij, raziskav, izobraževanja, kulture, mladine in športa. 

Ministrska platforma spodbuja regionalno sodelovanje in komuniciranje, vključno z združevanjem virov in izmenjavo najboljših praks z drugimi državami Zahodnega Balkana, institucijami EU in državami članicami. Zagotavlja tudi nadaljnje ukrepe v zvezi s skupnimi projekti, študijami in dogodki. 

Dolgoročni cilj dialoga je državam Zahodnega Balkana pomagati pri prizadevanjih za reforme in jih pripraviti na odgovornosti prihodnjega članstva v EU, vključno s polno udeležbo v programih EU na področju izobraževanja.

* To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

Okvir politike

Glavna tema vrha med Afriško unijo in EU leta 2017 je bilo vlaganje v mlade za pospešitev vključujoče rasti in trajnostnega razvoja. V središču razprav so bila demografska rast, migracije, mladi, zaposlovanje ter znanja in spretnosti. 

Voditelji držav obeh celin so potrdili svojo zavezo, da bodo vlagali v mlade, izobraževanje ter znanja in spretnosti. EU že uresničuje to zavezo s sprejetjem vseafriškega programa za obdobje 2018–2020 v višini 400 milijonov EUR. 

Strateško partnerstvo med Afriko in EU, ki vključuje 107 univerz iz 41 afriških držav, regionalnih organov in študentov, je odličen primer sodelovanja med EU in Afriško unijo. Rezultat dialoga sta naslednji pobudi:

• pobuda Tuning Africa  – proces sodelovanja, v okviru katerega se izvajajo pregledi kompetenc in spretnosti, potrebnih za določeno disciplino. Cilj pobude je prilagoditi študijske programe, tako da bodo študentom omogočali pridobitev kompetenc, ki spodbujajo uspeh na trgu dela.
• Usklajevanje afriškega visokošolskega izobraževanja za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo (HQAA) podpira vseafriški okvir za zagotavljanje kakovosti in akreditacijo. Cilj HAQAA je zlasti razvoj vseafriških standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, krepitev zmogljivosti v nacionalnih in regionalnih visokošolskih organizacijah ter izboljšanje ocenjevanja visokošolskih ustanov.

Ti pobudi sta bili obnovljeni v sedanjem okviru z dvema novima vodilnima pobudama, ki naj bi se začeli izvajati leta 2019. EU bo podpirala združenje afriških študentov in nekdanjih štipendistov, da se zagotovi upoštevanje pogledov mladih v izobraževalne procese, politike in inovativne prakse. Dodatna sredstva EU so bila dodeljena za pilotno pobudo za mobilnost med afriškimi in evropskimi izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter ustanovami. Namen pobude je okrepiti strokovni razvoj učiteljev in vodstvenih delavcev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter tako povečati usposobljenost študentov.

Afrika dejavno sodeluje tudi v programu Erasmus + , podporo afriškim raziskovalcem pa zagotavljajo ukrepi Marie Skłodowske-Curie. Program akademske mobilnosti znotraj Afrike financira partnerstva in mobilnost med afriškimi univerzami.

Dialog o usmeritvi

EU in Brazilija sta podpisali skupno izjavo o sodelovanju na področju izobraževanja in usposabljanja. Predstavniki Evropske komisije (EK) in brazilski organi za izobraževanje in usposabljanje so se sestali dvakrat na vladni ravni v okviru dialoga o politiki, organiziran pa je bil tudi simpozij.

Okvir politike

EU in Kitajska že približno deset let tesno sodelujeta na področju izobraževanja in usposabljanja, kulture, večjezičnosti in mladine. 

To sodelovanje vključuje redne dialoge o politiki na vladni ravni ter konkretne ukrepe v obliki skupnih projektov in dogodkov.

Od leta 2012 so vse te dejavnosti vključene v dialog na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko (HPPD), ki je tretji steber odnosov med EU in Kitajsko.

To dopolnjuje druga dva stebra: gospodarski in trgovinski dialog na visoki ravni ter strateški dialog na visoki ravni. 

Srečanja HPPD potekajo približno vsako drugo leto, izmenično pa jih gostita EU in Kitajska. GD EAC je organiziral peti dialog na visoki ravni za povezovanje ljudi (HPPD) med EU in Kitajsko 9. in10. novembra 2020. Prejšnje srečanje je potekalo v Šanghaju leta 2017.

HPPD je krovni mehanizem, ki zajema vse skupne pobude EU in Kitajske na področju izmenjave ljudi. Te pobude izhajajo iz sklepov dialogov in srečanj visokih uradnikov, na katerih so določeni dolgoročni cilji, izmenjane najboljše prakse in proučena področja za prihodnje sodelovanje.

Cilj HPPD je graditi medsebojno zaupanje in utrjevati medkulturno razumevanje med EU in Kitajsko.

Skupna izjava za javnost

Okvir politike

EU in Indija sodelujeta na različnih področjih izobraževanja, kot so: 

• posodobitev visokega šolstva
• akademska odličnost
• mobilnost profesorjev in študentov
• poklicno izobraževanje in usposabljanje
• vseživljensko učenje
• preglednost
• kakovost in pravičnost v izobraževanju 
• priznavanje kvalifikacij

Na vrhu med EU in Indijo leta 2008 sta se EU in Indija zavezali, da bosta spodbujali dialog in sodelovanje v izobraževanju in kulturi. Za sodelovanje so bila med drugim opredeljena naslednja področja: poklicno usposabljanje, tehnično izobraževanje, priznavanje kvalifikacij, posodobitev visokošolskega izobraževanja s poudarkom na kakovosti, preglednosti in partnerstvu ter spodbujanje jezikov.

Okvir politike

Od leta 2010 so se predstavniki Evropske komisije in ustrezni mehiški organi za izobraževanje in usposabljanje dvakrat sestali na vladni ravni v okviru dialoga o politiki.

Namen teh dialogov je bil razpravljati o temah skupnega interesa na visoki ravni ter tako izmenjati najboljše prakse in opredeliti konkretna področja za prihodnje sodelovanje. Z dolgoročnejšega vidika je dialog namenjen spodbujanju sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja ter mobilnosti med EU in Mehiko.

Okvir politike

EU in Republika Južna Afrika sta v skupni izjavi iz maja 2012 priznali bistveni pomen prispevka izobraževanja in usposabljanja k razvoju na znanju temelječih družb in gospodarstev ter ključno vlogo, ki jo imata izobraževanje in usposabljanje za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest.

Od takrat so se štirje sestanki visokih uradnikov med EU in Južno Afriko osredotočili na izmenjavo najboljših praks v zvezi s temami, ki segajo od internacionalizacije visokošolskega izobraževanja do inovacij in posodabljanja (visokošolskega) izobraževanja ter raziskav. 

Strateški dialog je priložnost za razpravo o temah skupnega interesa, izmenjavo najboljših praks, pregled sodelovanja v programih in opredelitev konkretnih področij skupnega interesa za naslednje obdobje.

Okvir politike

EU in Republika Koreja sodelujeta zlasti na področju visokošolskega izobraževanja, saj se obe zavedata bistvene vloge, ki jo to ima za razvoj svetovno konkurenčnega in na znanju temelječega gospodarstva, ki spodbuja rast in ustvarjanje delovnih mest. 

Programi za izmenjavo študentov in študentov so bili doslej uspešni. Vendar so možnosti za poglobitev odnosov. EU in Republika Koreja sta zato na vrhu EU-Južna Koreja leta 2013 napovedali, da bosta okrepili sodelovanje s spodbujanjem političnega dialoga in skupnih projektov sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja. 

V okviru prvega političnega dialoga se je razpravljalo o praktičnih metodah za okrepitev sodelovanja v visokošolskem izobraževanju z izmenjavo najboljših praks, pregledom politik in krepitvijo znanja. Drugi dialog je potekal v Južni Koreji v zadnjem četrtletju leta 2018.

Okvir politike

Sodelovanje z Združenimi državami Amerike podpirajo programi EU za akademsko sodelovanje, ki so na voljo po vsem svetu. Te programe dopolnjujejo različne pobude, kot je na primer bilateralna pobuda v okviru programa Fulbright za sodelovanje z EU. 

Program Fulbright-Schuman

Program Fulbright-Schuman, ki ga upravlja Komisija za izmenjavo izobraževalnih programov med Združenimi državami in Belgijo, skupaj financirata ministrstvo ZDA in Generalni direktorat Evropske komisije za izobraževanje in kulturo. Od leta 1991 skupni program zainteresiranim državljanom ZDA in EU financira dodiplomski in podiplomski študij, raziskave ter predloge za predavanja na področju odnosov med ZDA in EU, politike ali institucij EU.

Seminar mladih voditeljev EU in ZDA

Seminar mladih voditeljev EU in ZDA je platforma za spodbujanje medosebnih stikov med EU in Združenimi državami, ki temelji na sodelovanju med Evropsko komisijo in ministrstvom ZDA za zunanje zadeve. Na prvem srečanju platforme se je zbralo petdeset mladih voditeljev iz Združenih držav in Evrope, da bi razpravljali zlasti o izzivih in priložnostih, ki jih predstavljajo gospodarsko, izobraževalno in kulturno vključevanje migrantov in beguncev. Drugega srečanja se je udeležila podobna skupina in razpravljala o prihodnosti dela, pri čemer se je osredotočila na vlogo tehnologije, znanje in spretnosti prihodnje delovne sile ter socialne posledice spreminjajočega se delovnega okolja.

Posodobitev visokega šolstva: primerjalna študija Tuning za EU in ZDA

V okviru bolonjskega procesa za reformo visokega šolstva so se evropski ministri dogovorili, da bi morale visokošolske ustanove ponovno opredeliti svoje študijske programe na podlagi pogojev, ki temeljijo na učinku, in te programe bolj usmeriti v študente, da bi bili čim bolje pripravljeni na svojo prihodnjo vlogo v družbi. Projekt z naslovom Prilagoditev izobraževalnih struktur v Evropi je namenjen razvoju instrumentov, ki študentom omogočajo boljšo pripravo za vstop na trg dela, pri čemer se po vsem svetu vse pogosteje uporablja podobna metodologija