Vključujoče in povezano visoko šolstvo

Da bi bili visokošolski sistemi vključujoči in povezani z družbo, je treba zagotoviti tudi prave pogoje, da bodo študenti iz različnih okolij lahko uspešni. To presega vprašanje zagotavljanja finančne podpore za skupine z manj možnostmi, čeprav je ta ključna za posameznike iz okolij z nizkimi prihodki.

Da bi študentska populacija, ki začne in konča študij na evropskih visokošolskih institucijah, odražala raznolikost evropskega prebivalstva, se je treba osredotočiti na izboljšanje dostopa in stopnje dokončanja prikrajšanih in slabo zastopanih skupin. V ta namen bi morali nacionalni organi in visokošolske institucije:

celostno preveriti, kako so organizirani vpis, poučevanje in ocenjevanje,
uvesti ukrepe za mentorstvo študentkam in študentom,
zagotoviti akademsko in neakademsko podporo.

Strategije za pomoč študentkam in študentom iz prikrajšanih in slabo zastopanih skupin pri dostopu do visokošolskega izobraževanja ter njegovem nadaljevanju in dokončanju so obetaven način za doseganje teh ciljev. Da bi visokošolsko izobraževanje postalo dostopnejše, zlasti za odrasle, so potrebne prožne študijske možnosti (izredni študij ali študij prek spleta) in bolj razširjeno priznavanje predhodnega učenja.

Zakaj sta vključevanje in povezanost tako pomembna?

Visoko šolstvo mora prispevati svoj delež k reševanju družbenih in demokratičnih izzivov v Evropi. Zato je treba zagotoviti, da je visokošolsko izobraževanje vključujoče in da so visokošolske institucije dobro povezane s svojimi skupnostmi.

Družbene skupine, ki so najmanj zastopane v visokošolskem izobraževanju, imajo verjetno manj osnovnih znanj in spretnosti (slabšo bralno in matematično pismenost ter manj razvito digitalno kompetenco), pomanjkljive izkušnje samostojnega učenja in nejasne predstave, kaj visokošolsko izobraževanje vključuje. Poleg tega je še vedno veliko manj verjetno, da bodo državljani in državljanke iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij ali z migrantskim ozadjem začeli in dokončali visokošolsko izobraževanje. Še vedno je vsesplošno prisotna tudi spolna segregacija pri izbiri področja študija.

Dosedanji ukrepi na ravni EU

Evropska komisija v okviru evropskega semestra spremlja izzive v zvezi z visokošolskim izobraževanjem v državah EU in napredek pri uresničevanju cilja v zvezi z deležem visokošolske izobrazbe. Krepitev socialne razsežnosti visokega šolstva je pomemben steber bolonjskega procesa, kar je bilo ponovno potrjeno v pariškem sporočilu iz leta 2018.

Komisija se je v prenovljeni agendi EU za visoko šolstvo zavezala, da bo:

podporo programa Erasmus+ usmerila v pomoč visokošolskim institucijam pri razvoju in izvajanju integriranih institucionalnih strategij za vključevanje, enakost spolov in uspešnost študija od sprejema v študij do njegovega zaključka, tudi prek sodelovanja s šolami in ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja,
spodbujala razvoj in preskušanje prožnih in modularnih oblik študijskih programov, da bi podprla dostop do visokošolskega izobraževanja prek posebnih prednostnih nalog za strateška partnerstva programa Erasmus+,
podprla visokošolske institucije, ki želijo študentkam in študentom dodeljevati točke evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS) za prostovoljske aktivnosti in aktivnosti v korist skupnosti na podlagi obstoječih pozitivnih primerov,
podprla priznavanje kvalifikacij, ki jih imajo begunci, in jim olajšala dostop do visokošolskega izobraževanja.

Da bi zbrala dokaze o socialni razsežnosti visokega šolstva, je Komisija sofinancirala projekt Eurostudent, ki evidentira socialne in ekonomske pogoje študentskega življenja v Evropi. Eurostudent redno izvaja ankete med več kot 320 000 študenti in študentkami v 27 sodelujočih državah evropskega visokošolskega prostora.

Študija Komisije je preučila vpliv sistemov vpisa na rezultate visokošolskega izobraževanja, zlasti načine, kako šole, visokošolske institucije ter študenti in študentke izbirajo študijske programe. Na podlagi nacionalnih politik in strategij v zvezi z učno diferenciacijo v srednješolskem izobraževanju in avtonomijo visokošolskih institucij je bil opravljen pregled selektivnih, odprtih in mešanih sistemov vpisa.

Na podlagi poglobljene raziskave razmer v osmih državah je bilo pripravljenih deset priporočil politike za podporo šolam in visokošolskim institucijam pri izbiri učencev in učenk oziroma študentk in študentov ter za pomoč študentkam in študentom pri izbiri visokošolske institucije in študijskih programov. Večina držav lahko uporabi polovico teh priporočil, medtem ko se druga priporočila z nadaljnjimi raziskavami lahko uporabijo za pilotne pobude.

Delovna skupina EU 2020 za visokošolsko izobraževanje je aprila 2019 organizirala dejavnost medsebojnega učenja, v kateri je bilo ugotovljeno, da države članice EU socialno vključevanje sicer uvrščajo med najpomembnejše naloge, vendar imajo vzpostavljenih zelo malo nacionalnih strategij in celovitih pristopov z dolgoročnimi političnimi zavezami v zvezi s socialnim vključevanjem na področju visokošolskega izobraževanja. Politike vključevanja v visokošolsko izobraževanje bi morale biti vpete v širši okvir medsektorskih politik. Za izboljšanje vključevanja je ključno razvijati, krepiti in širiti povezave med visokošolskimi institucijami in šolami.

Za oblikovanje z dokazi podprtih politik za spodbujanje vključevanja v visokošolsko izobraževanje so potrebne naložbe v opredelitev prikrajšanih in ciljnih skupin, merjenje napredka pri doseganju ciljev, spremljanje namernih in nenamernih učinkov politik vključevanja ter analizo zapletenosti temeljnih dejavnikov. Poleg tega so potrebne večje naložbe v usposabljanje visokošolskega osebja, da se izboljšajo in prilagodijo metode učenja in poučevanja študentk in študentov iz prikrajšanih skupin.

Kako pomagati študentkam in študentom pri izbiri visokošolskih institucij in študijskih programov?

Z izboljšanjem informacij, svetovanja in usmerjanja, ki so na voljo za visokošolsko izobraževanje. Komisija podpira uporabniško usmerjeno orodje za primerjavo visokošolskih institucij U-Multirank.
Z izboljšanjem izbire za študente in študentke. Komisija v okviru programa Erasmus+ podpira sodelovanje med univerzami, ki študentkam in študentom omogoča večjo izbiro študijskih programov.

Kako pomagati visokošolskim institucijam pri izbiri študentk in študentov?

Z razvojem bolj celostnih pristopov k politikam vključevanja v visokošolsko izobraževanje z dolgoročnimi zavezami in akcijskim načrtom, ki vključuje politične prednostne naloge in cilje.
S povezovanjem politike vpisa s potrebami študentk in študentov ter zahtevami trga dela. Priporočilo Sveta o spremljanju diplomantov države članice poziva k vzpostavitvi sistema za spremljanje diplomantov, ki bi omogočal zbiranje podatkov o ustreznosti njihovih sistemov visokošolskega izobraževanja.
S spodbujanjem visokošolskih institucij, da se v okviru sistemov financiranja zavzemajo za socialno vključenost. Dejavnost medsebojnega učenja o financiranju na podlagi uspešnosti, organizirana v okviru delovne skupine ET 2020, je privedla do uporabnih zaključkov glede načinov vključevanja visokošolskih institucij v določanje strateških ciljev.
Z uporabo orodij, razvitih v okviru bolonjskega procesa, za lažji prehod v visokošolsko izobraževanje.
S podpiranjem akademskega in upravnega osebja visokošolskih institucij, da se zagotovi večja kakovost učenja in poučevanja. Evropski forum za okrepljeno sodelovanje pri poučevanju (EFFECT), podprt v okviru programa Erasmus+, preučuje načine za učinkovitejše zagotavljanje podpore pri učenju in poučevanju v visokošolskih institucijah.