Kaj je bolonjski proces
Namen bolonjskega procesa je izboljšati usklajenost evropskih sistemov visokošolskega izobraževanja.
Z njim je bil vzpostavljen evropski visokošolski prostor, ki je olajšal mobilnost študentov in osebja, povečal vključevanje in dostopnost visokošolskega izobraževanja ter okrepil privlačnost in konkurenčnost evropskega visokega šolstva v svetovnem merilu.
Vse države, ki sodelujejo v evropskem visokošolskem prostoru, so se dogovorile, da bodo:
- uvedle sistem visokošolskega izobraževanja na treh stopnjah (dodiplomski, magistrski in doktorski študij)
- zagotovile vzajemno priznavanje kvalifikacij in učnih obdobij v tujini, doseženih oziroma zaključenih na drugih univerzah
- uvedle sistem za zagotavljanje kakovosti in s tem naredile učenje in poučevanje kakovostnejše in relevantnejše
Zakaj je bolonjski proces pomemben
V okviru bolonjskega procesa evropske vlade sodelujejo v razpravah o reformah politik visokošolskega izobraževanja in si prizadevajo za premagovanje ovir pri oblikovanju evropskega visokošolskega prostora.
Bolonjska reforma je ključna za vzpostavitev zaupanja, potrebnega za uspešno učno mobilnost, čezmejno akademsko sodelovanje in vzajemno priznavanje študijskih obdobij in kvalifikacij, pridobljenih v tujini. Poleg tega je ena njenih ključnih nalog dvigniti kakovost in relevantnost učenja in poučevanja. Ta reforma se sicer v 48 sodelujočih državah izvaja neenakomerno.
Bolonjski proces ponuja tudi forum za dialog s sosednjimi državami glede reform visokošolskega izobraževanja in vprašanj, povezanih s skupnimi akademskimi načeli, kot sta neodvisnost univerz in udeležba študentov v dejavnostih civilne družbe. Postal je pomemben prostor za mehko diplomacijo s sosednjimi državami na Zahodnem Balkanu (razen Kosova), državami vzhodnega partnerstva, Turčijo in Rusijo ter številnimi drugimi državami.
Kako EU podpira reformo visokošolskega izobraževanja
Od začetka programa Erasmus pred približno 30 leti je Komisija skupaj z nacionalnimi organi, visokošolskimi institucijami, študenti in drugimi deležniki sprožila intenzivnejše in bolj strukturirano sodelovanje med evropskimi visokošolskimi institucijami.
Povpraševanje po študentski mobilnosti je hitro raslo in postalo je jasno, da bi vsaka institucija posebej težko priznavala študijska obdobja v različnih nacionalnih visokošolskih sistemih z različnimi strukturami in akademskimi tradicijami.
Bolonjski proces, ki se je začel s sorbonsko in bolonjsko deklaracijo, je bil odziv nacionalnih vlad na izzive, ki izhajajo iz mobilnosti evropskih študentov in diplomantov.
Komisija je polnopravna članica skupine za spremljanje bolonjskega procesa in njenega odbora, ki podpira izvajanje sklepov ministrskih konferenc o bolonjskem procesu.
Iz rednih poročil o izvajanju je razvidno, da je bil dosežen velik napredek pri reformiranju visokošolskih sistemov v državah članicah EU in drugod.
Ministri za izobraževanje so sprejeli tudi Pariško sporočilo, v katerem so poudarjeni prednostni ukrepi na tem področju v prihodnjih letih. V njem je opisana tudi skupna vizija ministrov za izobraževanje iz 48 evropskih držav za ambicioznejši evropski visokošolski prostor do leta 2020.
Poziva se k:
- vključujočemu in inovativnemu pristopu k učenju in poučevanju
- celovitemu nadnacionalnemu sodelovanju na področju visokošolskega izobraževanja, raziskav in inovacij
- zagotavljanju trajnostne prihodnosti z visokošolskim izobraževanjem
Sporočilo poziva tudi k okrepljeni podpori nezadostno zastopanim in ranljivim skupinam, da bi te imele dostop do visokošolskega izobraževanja in se ga uspešno udeleževale. Ti cilji so v skladu s ciljem EU glede vzpostavitve evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, s katerim bi spodbudili mobilnost in akademsko priznavanje kvalifikacij za vse državljane EU.
Naslednja ministrska konferenca o bolonjskem procesu bo potekala junija 2020 v Rimu.
Več informacij o vlogi EU pri razvoju bolonjskega procesa in napredku pri vzpostavitvi evropskega visokošolskega prostora je na voljo v brošuri EU v podporo bolonjskemu procesu.